Zvonovi nikoli ne zvonijo slajše – božične melodije ali raje bližajoči se zvok Krampusovih zvonov? Kot novinec na Koroškem se hitro naučite pozorno poslušati zvoke zvonov že od začetka decembra. Krampusova procesija pa je le eden od številnih običajev med adventom in božičem.
Na ulicah, ulicah in trgih Celovca ob Wörthersee je torej vse bolj razburljivo. Po prazniku vseh svetih 1. novembra počasi, a zanesljivo vstopamo v predbožično obdobje . To je povezano tudi z najrazličnejšimi razburljivimi običaji, katerih izvor pogosto sega več stoletij nazaj.
Kakšna je razlika med Perchte in Krampusom, kdo je Sveta Barbara in kakšen okus ima Kletzenbrot? Adventni čas v Celovcu je poln starih običajev, zato smo se odpravili poiskat nekaj posebnosti.
Koroški običaji pred božičem
Običaji se živijo s srcem! Številni elementi običajev izvirajo iz različnih narodov, kultur in religij. Nekateri izvirajo iz antike, številni pa iz časov Keltov, germanskih plemen in Rimljanov.
Velik del tega najdemo v adventu, vendar se koroški običaji v glavnem ravnajo po letnem urniku: Pust, pomlad in velika noč so prvi poudarki, sledijo cerkveni dnevi, zahvalni dan, spomin na mrtve in na koncu krog sklenejo božični običaji.
1. Krampus
V Celovcu lahko že nekaj tednov pred 5. decembrom naletite na preoblečenega Krampusa. Ta običaj ima korenine v baroku, vendar je na Koroškem še vedno zelo živ. Od 17. in 18. stoletja Krampus spremlja Miklavža .
“Krampe” pravzaprav simbolizira zlo in hudiča ter se pojavlja kot ukročena figura hudiča, ki nikakor ni diabolična. Ljudi ne želi zapeljati v zlo, temveč s kaznijo doseči dobro.
Če ga torej v začetku decembra slišite po celovških ulicah, vam je verjetno za petami Krampus: telo, prekrito s krznom, večinoma lesena maska z rogovi in izvezenim jezikom, rep in včasih kremplji ali kopita.
Morda se vam bo zdelo precej grozljivo, še posebej, če jih srečate na poti domov po nočni pijači. Košara na hrbtu, “nahrbtnik” in veriga ali zvonci za ropotanje morda ne prispevajo bistveno k njegovi simpatičnosti, vendar so pomembne značilnosti za surovega potnika.
Krampus parada Celovec ob Wörthersee: 23. november 2024 ob 19.00
Perchten
Perchten ni isto kot Krampus. Res je, da se Perchten zdijo nekoliko bolj strašljivi, vendar imajo tudi izjemno pomembno vlogo v običajih.
Glavna funkcija Perchtena je odganjanje zlih duhov pozimi. Njihova maska je večinoma izdelana po vzoru živali, pogosto pa jih spremljajo čarovnice. Perht ima lahko na maski več parov rogov – simbol plodnosti za novo leto. Prepoznamo jih tudi po plodovih iz konjskega repa.
2. postavite adventni venec
Razpravo o tem, ali se imenuje adventni venec ali adventni venec, bomo pustili ob strani. Gre za venec, ki je običajno spleten iz jelovih vej in ima štiri sveče. Tri od njih so pogosto vijolične, ena pa rožnata, kar predstavlja liturgične barve Katoliške cerkve.
Sveče se prižigajo ena za drugo ob nedeljah med adventom. Rožnata sveča pomeni tretjo adventno nedeljo, ki ima geslo “Gaudete!” – “Veselite se!”.
Stran od cerkve so venci z najrazličnejšimi okraski. Če se želite ustvarjalno sprostiti, lahko preprosto izdelate svoj adventni venec in ga okrasite, kakor vam je všeč. Obljubljamo: to je veliko nereda, vendar tudi veliko zabave!
3. ulica Barbara
Najprej dame – zimski običaji se začnejo s sveto Barbaro, ki 4. decembra praznuje svoj spominski in imenitni dan. Po starem izročilu se na dan svete Barbare odrežejo veje s sadnega drevesa (običajno češnje ali jablane) ali forzicije in jih položijo v vodo.
Te veje naj bi nato cvetele do božičnega večera. Ta domnevni “čudež narave” – namreč cvetenje pozimi – naj bi poudaril čudež božičnega večera ter družinam prinesel srečo in blagoslov.
4. sveti Miklavž
Krampusovemu dnevu sledi dan svetega Miklavža 6. decembra. Ta dan je še posebej ugoden za otroke, saj jim bradati dobrotnik prinaša dobrote – če so bili pridni.
Čokolada, orehi, mandarine in medenjaki so klasika, vendar se manjša darila vse pogosteje znajdejo v čevljih, škornjih, nogavicah ali na krožnikih, ki jih otroci večer prej postavijo pred vrata ali na okno. Miklavž otroke pohvali in pokara ter iz svoje zlate knjige natančno ve, kako so se malčki (in morda tudi odrasli) obnašali v preteklem letu.
5. praznik svete Lucije
Sveta Lucija praznuje svoj praznik 13. decembra . Legenda pravi, da je Lucija pred več kot 1700 leti kot mlado dekle skrivaj skrbela za preganjane kristjane v svojem domačem mestu Sirakuze na Siciliji.
Skrita v katakombah si je Lucija v mogočni temi s svečami nadela svetlobno krono, tako da je imela obe roki prosti za prinašanje hrane in vode beguncem. Če se želite pokloniti zavetnici slepih, kmetov, bolnih otrok, kočijažev in krojačev , lahko v okno postavite čajno lučko in njeno čarobnost prenesete v svoje štiri stene.
6. omela
Omelo poznamo iz številnih klasičnih božičnih filmov, zelo priljubljena tradicija pa je tudi v Avstriji. Druidi so to zimzeleno rastlino imeli za sveto – danes jo lahko pogosto kupite na adventnih sejmih v Celovcu ali v cvetličarnah.
Nad vrati je običajno obesiti omelo. Če se par pod njo poljubi, je v naslednjem letu predvidena poroka. Zaščita rastline pa je koristna tudi za samske, saj velja tudi za pomočnico proti boleznim. Kot kadilo pomaga spreminjati negativne energije v pozitivne in naj bi odganjala nesrečo.
7. Kletzenbrot
Kletzenbrot je tako kot adventni venec in Krampusove povorke del predbožičnega časa v vseh koroških regijah – od mesta do gorskih vasi. To je bananin kruh iz Instagrama, ki je del koroške tradicije. Ta kruh s suhim sadjem in orehi , znan tudi kot Kloatzenbrot, nas spremlja skozi adventne tedne vse do novega leta.
Večinoma se uporabljajo suhe hruške, predelujejo pa se tudi suhe marelice, fige ali slive ter lešniki in mandlji. V preteklosti je bil to edini način za daljše shranjevanje sadja.
Pogosto so ga med mašo, silvestrovim in tremi kralji položili pod tako imenovani “Herrgottswinkel” (kot Gospodovega Boga) in ga pokrili s “Geschirrhangerle” (= kuhinjsko brisačo), da bi tako poskrbeli za Saligen (bele ženske iz koroških legend) in Perchten na njihovi poti.
Potopitev 8. božičnega drevesa
Drevo ahoj! Na nedeljo pred božičem se v Celovcu v kraju Ostbucht ob jezeru Wörthersee odvija poseben spektakel. Edinstvena tradicija “potapljanja božičnega drevesa”. Božično drevo se z baklami in lučkami prenese v vodo v spomin na vse, ki so umrli v jezeru.
9. dan nedolžnih otrok
Čeprav smo 28. decembra božične praznike že pustili za seboj in se že pripravljamo na silvestrovanje, bi rada omenila še eno koroško tradicijo. Dan nedolžnih otrok je v tej deželi poseben dogodek, ob katerem hitreje utripa tudi srce “Zuagraste”.
Zgodaj zjutraj otroci vstanejo in gredo od hiše do hiše v soseski s palico“schappen“. Recitirajo pesmico in odrasli se lahko pripravijo na nekaj nežnih udarcev po zadnjici:
“Sveže in zdravo, sveže in zdravo, živi dolgo, ne umri. Želim vam dobro novo leto. Ne pritožuj se, ne pritožuj se, dokler te spet ne udarim.”
V prihajajočem letu naj nam bo podarjena sreča in zdravje. Otroci v zahvalo prejmejo sladkarije ali majhne zneske denarja.
Podoživite adventne običaje
Številni adventni običaji in tradicije imajo dolgo zgodovino, ki povezuje številne kulture in korenine. Koroške adventne običaje je zato treba razumeti manj kot versko dejanje in bolj kot način druženja. Občutek izvora in doma ter kot nekaj zelo dragocenega, česar ne doživljajo le v manjših skupnostih, ampak je še vedno živo tudi v Celovcu.
Vsekakor si ga je vredno ogledati in se vključiti v Krampusovo parado in podobno!
